Avtor: Matjaž Vertuš

Romanje k svetemu Jožefu

20. marec 2024, Maribor

Po dolgem času sva se z ženo znova odpravila na zmenek/romanje – tokrat k svetemu Jožefu v Maribor. Šla sva sama. Peš. In z našim najnovejšim modelom otroka v vozičku.

V tej cerkvi sem bil krščen, sva se poročila in tukaj so bili krščeni tudi najini otroci. Zaradi tega nam bo ta kraj vedno ostal pri srcu – in spodobilo se je, da greva pozdravit Jožefa na njegov praznik. (Na ta dan v Italiji praznujejo tudi praznik očetov.) Ne vem, zakaj pri nas te prakse ni … Verjetno očetje že niso več tako pomembni – ali kaj?

Lepo je bilo videti starega župnika, znance, prijatelje in znova začutiti toplino skupnosti, ki jo tudi pogrešava. Lepe trenutke smo tukaj preživeli.
Mašo je vodil kakopak naš nadškof. In duhovnikov je bilo polno, da vseh niso mogli spravit za oltar. So bili ob straneh v klopeh še nastanjeni. Pa romarjev se je tudi nabralo, da je cerkev šivala po pokih.

Ob koncu maše je še nadškof podelil zahvalo in priznanje nadškofa za svoje nesebično služenje v cerkvi. G. Nadškof pa je dobil rože.

Veliko družin se priporoča svetemu Jožefu – še posebej takrat, ko gradijo dom. Verjetno zato, ker je tudi sam nosil to stisko, kako priskrbeti za svojo družino. Sicer – zrihtal je štalo. Ampak očitno je bila čisto dovolj. V Svetem pismu ni nikjer omenjeno, da bi se Marija pritoževala. Tak, da je že v redu zrihtal. Pa potem v Egiptu so tudi morali nekje biti. V Nazaretu pa so po mojem že imeli kakšno hišo. Dozdeva se mi, da ja.In midva se tudi pogovarjava z Jožefom, saj sva zdaj pred tem velikim izzivom. Te pa naj nekaj zrihta – za dobra stara vremena.

In seveda – bil je tudi god in hkrati rojstni dan mojega pokojnega deda, na katerega imam 95 % lepih spominov. Onih 5% pa sploh ni pomembnih. Lepo je bilo imeti stare starše. Zdaj, ko gledam nazaj … Ko nimam več nobenega. Sem vesel, da sem jih obiskoval, koliko sem zmogel.Zdaj sem pa že jaz starš. In se, kar starega počutim.
Kak se to obrne.
No vnukov še nekaj časa ne bo to je ziher.

Salezijanci, naši novi Gospodje, pa so tudi prišli. Sva z g. Župnikom rekla par besed na koncu, ko se je mudil na pogreb.

Po dolgem času pišem blog. Upam, da bodo bolj redni. Upam, da je kdo prebral …

Preberite še:

🔗 Preberite še:
👉 Jožefovo 2020

Loading

Zenit 11 – prvega ne pozabiš nikoli

Ravno urejam arhiv filmov in mi je v roke prišel prvi film, ki sem ga naredil. 

Bilo je nekje 2017, bili smo na obisku pri prijateljih, nakar jaz vidim na polici fotoaparat.  In iz radovednosti vprašam, kaj to je. In prijateljica mi reče, da je to njihov družinski fotoaparat in da mi ga posodi. Pa sem rekel, ok, bom poiskusil. In sem si ga nesel domov. 

To je zrcalno refleknsi fotoaparat, ki je bil proizveden v sovjetnski zvezi med letoma 1981 in 90. Čisto možno, da je moj letnik. Leča ki je gori je 58mm F2.

Ker nisem imel izkušenj z analogno fotografijo, sem vprašal kolega fotografa Tomaža Strmčnika kako naj se tega lotim. Pa je rekel da ima on neki film in mi ga narola. To je bil film Ilford Pan 400.

Nekako sem s strahom fotografiral, kar je totalno brezveze. To je tako klot šparanje bombonjere za posebno priložnost in ko jo končno hočeš odpret, vidiš da je že preko roka. In tako sem tudi jaz se tega lotil. Ko je res nekaj posebnega blo, sem fotkal. Če seveda nisem pozabil. Itak sem vedno pozabil. Tak da sem pol fotkno takrat, ko sem se spomnil.

In ta en bogi film sem fotografiral od Novembra 2017 do septembra 2019. ?! Kaj? Kaj sem te delal tak dolgo.

Nekak se nisem niti znašel z samim rokovanjem z Zenitom. Fokusiranje mi je bilo strašno težko… Skratka ni bilo nekega navdušenja. Sem bil okupiran z digitalno fotografijo in ta mi je bila več kot dovolj.

Smo pa šli septembra 2019 z družino na razstavo v Umetnostno Galerijo Maribor fotografa Stojana Kerbljerja.

Na razstavi Stojana Kerblerja foto:Miloš Vujinović

Ta razstava me je čisto prevzela. Stojan je resnično mojster in prav začutil sem te ljudi. In sam izgled analogne fotografije ki je natisnjena (razvita v temnici) še ta stik z subjetnom naredi toliko večji. Skratka bil sem čisto paf. Do tistega dne sem naredil 16 posnetkov na tem prvem filmu. Preostalih 13sem jih naredil v istem dnevu kot je bila razstava in 2 sem še naredil naslednji dan. Pa je bil film poln. Pol sem nesel film v foto tabor in nestrpno čakal rezultate. Niso bili kaj extra. Ampak bil je neki začetek. Pa vam pokažem nekaj fotk…

  • Tomaž
  • Viki spi
  • Njoki 100%
  • Lučkarka
  • Lička
  • O ti si tu
  • WiC
  • Ko smo še se radi kopali
  • Portret in mojster portreta
  • Stojan Maji o tekmovanjih
  • Gostilna Maribor
  • Čakamo 4-ko
  • Herbalife
  • Mladi par
  • Lana

Hja. Niso nekaj posebnega. Sem pa vseeno nadaljeval. Verjetno navdahnjien od Stojanovih fotografij. Te moje me sigurno niso kaj extra navdušile. 

So pa te fotke vseeno posebne – to so moje prve analogne fotke in tudi prve analogne fotke moje družine. In še veliko inspiracijo in vzornika Stojana Kerblerja sem ujel. Je kr posebni prvi film. 

#prveganepozabisnikoli

vlog o prvem filmu (slovenski podnapisi)

Loading

Mamiya C330 Foma 100

Že pred nekaj časa sem nabavil nekaj različnih filmov ki niso predragi in jih bi testiral. Bil je dan po dnevu državnosti in vrtec je bil zaprt in sem bil sam doma z otroci.
Doma so slej ko prej tečni, ko pa gremo ven pa zažarijo. In smo šli.
Fotografiral sem z mojo priljubljeno analogno kamero (fotoaparatom) Mamiyo C330.
Nastalo je kr nekaj dobrih fotografij. Sem pa snemal tudi video za moj vlog in ker sem tokrat (prvič) tudi fotografije komentiral je video bil ekstremno dolg. Pa sem ga dal na polovico. Tako da tukaj lahko vidite 5 fotk, kako so nastale in nekaj misli o njih.

 

Loading

Petzval 55 mm f1.7 MKII BOKAH PRINTZ

Imel sem privilegij testirat ta čudoviti objektiv ki ima čudovito ostrino in tudi neostrino. V sredini je super oster in na robovih super neoster. Ima svoj karakter. In ceno, ki definitivno ni previsoka. 400€ (399€). Sem pa dobil tudi kodo s popustom, ki jo lahko tudi vi vnovčite. (na dnu BLOG-a je)

Spodaj nekaj fotkic ki sem jih naredil januraja 2020, ko sem v domači foto trgovini si prvič sposodil tega Bokeh printza. Hvala Fotospecialisti <3

  • fotospecialist
  • tukaj se vidi bokeh z vstavljenim modelčkom – v obliki sonca

V maju pa sem dobil ponudbo od trgovine Foto Jama za test istega fotoaparata in sem jo z odprtimi rokami sprejel. Užival sem v fotkanju in naredil dosti lepih fotk, sem pa po nerodnosti formatiral kartico z fotkami.

Pred fotmatiranjem sem jih nekaj importal (tiste ki sem jih naredil za stranke). Tako da vse nisem zgubil.

 

Na linkih spodaj lahko kupite objetiv:
https://www.fotojama.com/digitalna-fotografija/objektivi/petzval-objektivi

https://foto-shop.si/objektivi/9739-lomography-petzval-55-mm-f17-mkii-black-aluminium.html?search_query=petzval&results=3

Pri Foto Jama nakupu vpišite kodo -5% VERTUŠ in dobili boste 5% popust. Koda velja za vse Petzval objektive.

Sem pa naredil tudi vlog, kjer povem kakšno modrost o objektivu in pokažem fotke zadnjega vikenda z Petzvalom:

Loading

Vilia 2

Danes vam bom pokazal še moj drugi fotografski film ki sem ga naredil z starim beloruskim analognim fotoaparatom Vilia.

 

Ko sem prvič fotografiral z fotoaparatom Vilia, nisem vedel ali bom sploh kaj dobil iz tega filma. Nekatere fotografije so bile kr slabe, ampak nekaj pa jih je bilo prav posebnih. Predvsem mi je bila všeč neostrina na robovih, ki je dalo fotografiji pridih kot da bi bila fotografija narisana s čopičem.

Podoben izgled daje Petzvalovi objektivi. Poseben izgled in to je bilo dovolj, da me je podžgalo, da še probam (vsaj) en film.

Ker ga imam v bulk loaderju, sem se odločil, da bom kr uporabil Foma400 film.

Fotografiral sem med 14. in 17. aprilom, v času karantene v Košakih, ko smo z otroki hodili na sprehod v naši okolici. 

Tako da razen mojih otrok, ni drugih ljudi na fotografijah. Razen na eni, ko smo se z vozičkom peljali mimo zaljubljenega para, ki je na vrhu hriba piknikoval.

Film sem potem, kot vsaki drugi razvil v moji temnici. Uporabil sem standardni recept.

Film sem 11 minut namakal v sveži mešanici Rodinala razredčenega z vodo v razmerju 1:50. Nato sem ga pod tekočo vodo spiral 15 sekund in na koncu ga fiksiral še v fiksirju (Ilford Rapid Fixer razmerje z vodo 1:4). Potem pa sem ga še trikral umil v vodi. Z 10, 20 in 50 zasuki v roki.

Na koncu pa sem še dodal malo Adoflo mila, ki pomaga da kapljice pri sušenju lažje odtekajo.

Film se je nekaj časa sušil in potem sem ga poskeniral s skenerjem Epson V600 in programom SilverFast 8.

Pri drugem filmu mi je bilo že dosti lažje, ker sem imel že izkušnjo prvega filma. Vedel sem, da si moram pomagati z okvirjem ki je prikazan v iskalu. Fokusiranje mi je bilo tudi lažje, ker sem ugotovil kako določim globinsko ostrino z rumenimi številkami na objektivu. 

Izkušnja je bila lepša, ker sem malo bolj vedel kaj delam in kaj približno lahko dobim.

Je pa bil spet izziv fotografirati z otroci. V vozičku pogosto zaspijo, ampak če se voziček ne premika, pa znajo postati živčni. Tako da sem nekako jadral med fokusiranjem na fotografijo in umirjanjem razgrete krvi mojih otrok.

Analogni fotoaparat Vilia res ni popoln. Je iz same plastike in zgleda cenen. Ima smešen zvok zaklopa. Kot da bi napeto gumico spustil. Na zadnji tretini mi je trgalo perforacijo na filmu in ga ni vleklo lepo naprej, kar je povzročilo, da so se zadnje fotografije prekrivale. Tako da probam naslednjič dati notri film z 24 posnetki (Ilford Delta, ali pa kateri drugi film).

Hvala prijatelju Gregi, ki mi je posodil to kamero, ki je bila njihova odslužena družinska kamera.

Sem hvaležen in vesel za to izkušnjo. Sem pa v moji temnici razvil tudi dve fotografiji na papir s povečevalnikom MEOPTA AXOMAT 5.

Sem pa naredil tudi vlog, o tem drugem filmu kjer pokažem tudi nastavitve fotkanja in 12 fotografij, ki sem jih izbral.

Hvala za pozornost in “do svidanja”

Loading