petek 8.september 2017
Leonida in Matej sta se javila, da mi bosta pomagala.
Načrt je bil, da se omare sestavijo in radiator pošmirgla. In vrata so bila še 1x za pobarvat.
Leonida je začela z šmirglanjem in Matej je začel z barvanjem vrat.
Jaz pa sem letel v Merkur po šraufe. In pred tem sem se še vstavil pri mizarju, ker je rekel, naj se vstavim – da mi bo ene kajlice dal. Da to bom rabil- če bo omara visela.
In pridem do njega in mi prvo naredi vzorec za šrauf in mi zabiča; “to pokaži prodajalcu, da ti nebo dal kerih drugih!”
In potem še mi je kajle naredo.
No in pol grem v Merkurja po šraufe in ko pridem domov, šraufam in mi iverco začne razpirat. Pa gledam šraufe in se mi zdijo nekam debeli. Pa preverim kaj piše in vidim, da mi je dal prodajalec prevelike. :p Kak slabo.
No in grem nazaj pa zamenjam. Mi je prodajalec rekel; “pardon”. Po eni strani – čas mi je šel, ker sem se 2x mogo vozit, iverko mi je vtrgalo. Ampak se pa to lahko zgodi vsakemu. Sam tudi nisem 100%, tak da… So pa v Merkurju eni red dobri in faca prodajalci. En z očali, malo manjši, enako debeli kot jaz (ki je pri orodju) in en večji z očali ko ma zobe malo naprej (ko je pri laminatih). Ta dva sta res zakon.
No in pridem domov. Pa začnema omaro sestavljat. Brez zapletov ni šlo. Omara je stara in midva z Matejem nisva mizarja. Ampak omara zdaj stoji – nekako nama je ratalo.
Med tem sta šli Irena in Leonida kuhat kosilo – super jima je (spet) ratalo !
In potem sem šel praznit bodočo kuhinjo, da jo pripravim za polaganje parketa. Odkril sem letnico polaganja tapisona. Leto 2006 je bilo leto v katerem smo imeli v sloveniji cene v SIT in v €.
Dobil sem idejo, da bi dal radiator dol in namestil novi ventil (ta ventil je skozi odprt in se ne da zapret).
Z bratom nisva mogla nikakor zapreti ventila in ideja je bila (a- iz celega sistema se spusti voda, b- vodovodar pride in zmrzne del pred ventilom in ga zamenja). Dal bi gor takega, ki sam regulira vklop in izklop. Ampak zdaj ko sem prespal, vidim da bo s tem samo dodatno delo in stroški. Tako da naj bo tako kot je. Bog pomagaj. Dejstvo je, da (spet) prenavljam vse na lastne stroške. In to ne iz potrebe da bi bil po zadnji modi, ampak razmere so pod nivojem in bi jih rad spravil na nek normalen nivo. Se pa ne kopama v denarju in imam še kaj drugega, čemu morem posvečati čas…
Nekaj lahko prispevam. Za najino družino in za tistega ki pride za nami not… Ne bo me bolelo, če greva po enem letu ven… Res je lepa izkušnja ta prenova (prejšnja je bila dostikrat muka).
Zvečer pa smo imeli v župnišču mesečno srečanje moške skupine. Že nekaj časa debatiramo ob knjigi “ODLOČITEV za moške”. In me je nagovoril odstavek, ki govori o tem, kako je dobro prositi za pomoč.
To kar je v “naši družbi” nekaj kar je dostikrat označeno za nekaj slabega ker:
a) drugemu pokažeš, da nisi tak vsemogočen, da vse znaš in se zaradi tega moraš ponižat
b) strah, da boš pa kdaj moral nekomu vrniti uslugo
Meni se oboje zdi krneki. Sem se trudil biti “vsemogočen” in sem slej ko prej opazil, da nisem. Drugim pa tudi rad pomagam, če le lahko…
TIMELAPS – Drugi del dneva 7. Prvi del (sestava omare in brušenje radiatorja) mi ni posnelo.
