Žalostna vest
Sobota, 11.november 2017
Po mnogih pranjih se je v soboto od nas poslovil dragi pralni stoj. V bistvu ni bil niti tak dragi. Od ateja sem ga dobil. On pa (z defektom) od sosedov in ga je popravil. In skupaj smo preživeli najlepša leta mojega življenja. Ni se zmrdoval nad pranjem umazanega perila. Po nenadni bolezni nas je zapustil. V svojih najboljših letih… In ravno ko smo na njegovo pomoč najbolj računali. Naj počiva v miru.
…in večna luč naj mu sveti.
Ne glede na to, da je pralni stroj ravno od nas poslovil, smo že razmišljali o drugem.
Simon, ki je še se najbolj matral z oživljanjem pralnega stroja, je prevzel pobudo in sklical sestanek hišnega sveta z naslovom “Rabimo novi pralni stoj.”
Masterplan
Ponedeljek, 13.november 2017
Na seji mestnega sveta sta bila dva predloga.
- Kupimo novega za 200-300€
- Kupimo rabljenega za 50-60€
Menja so bila deljena in sam sem bil sprva tudi za novega. 9 ljudi ki peremo na stroj si bi razdelilo 200€ (22€/oseba) ali pa 50€ (5,5€).
In smo iz skupnega mnenja, da kupimo novi stroj, prišli na mnenje, da kupimo rabljenega.
Vseeno je razlika med 11€ in 44€. In če bi pri vsakem takem nakupu ležerno se odločil za dražje in novo, bi kmalu ostala brez denarja. Če ni potrebno…
Potem pa sem se spomnil na moje Facebook prijatelje, ki so mi že tolikokrat pomagali.
Pa sem sredi sestanka napisal post.
Nimamo kaj za zgubiti.
In po nekaj postih, se najde dobra duša s pralnim strojem. (Klemen s katerim se poznama iz mojega obdobja na MARŠ-u. Jaz sem imel oddajo o Jazzu, Klemen pa je bil Urenik in še vse ostalo). . In sma se hitro zmenla za danes ob 10h dopoldan. Njegov mlajši brat Janez, s katerim se tudi poznama iz MARŠovih časov, bi naj izvedel predajo.
Jupiiii !!!
Zmenim se z Simonom, da krenema zjutraj ob 9.30h od doma.
From 0, 2 Hero
Torek, 14.november 2017
Zjutraj se nekako le zbudim in na hitro pregledam maile. Z Swingtonesi je bil na vrsti sestanek za turnejo, ki bo 2018 v Avstriji in Švici (zaenkrat imamo dva termina). In se je sestanek zavlekel preko desete ure.
S Simonom sva po 10h krenila proti Košakom. In ko hotel parkirat rikverc po bregu dol, sem na levi strani bil preblizu škarpe. Hotel sem poravnati, ampak ročna, ki je delala samo na enem zobeku, ni prijela. V tistem sem se odločil, da bom brez ročne speljal. Ampak hrib je bil tako velik, da sem v tem času, ko sem iz bremze stopil na gas, že bil na dnu rampe. Seveda sem ob tem na levi strani zahaklal škarpo. In odbijač mi je vtrgalo. Glede na okoliščine, je kr dobro izpadlo (bil je samo odbijač in vzadaj nisem nič butnil). Lahko bi blo slabše. Pa ni blo. Hvala Bogu.
Dolgo sem razmišljal, da morem iti na servis in dat ročno napet. Pa nisem. To je bila slaba neodločitev. Ampak ok. Vse je cool.
Pol smo nabasali pralni stroj v Cliota.
Parkrat sem ga mogo zakurblat in je vžgal. “In odpujsala sma domov”.
Pralni stroj sma odložla domov in pol sem šel do mehanika, ki ma tako gužvo z menjavanjem zimskih gum da me je naročil v sredo naslednji teden. Pa pošljem prijatelju, od katerega sma dobla Cliota, kaj se mi je zgodilo. In že me napoti na njegovega nečaka, ki je v 30ih minutah pri meni in že smo v akciji.
MarkoMatjaž team na delu. Če sta komu znana. Bila sta glavna vlomilca, ko nisem mogo avta odklenit.
Marko ga je v nulo spimpal. Še boljše zgleda kot prej…
Vezice so bile nepogrešljive:
Na koncu dneva sem vesel, ker sem imel srečo v nesreči in ko gledam kako ljudje (mi) znajo pomagat (podarjeni pralni stroj in spimpan avto).
Aja pa še eno sporočilo/ponudbo sem dobil za pralni stroj. Ampak mamo ga in ni treba.
