Včeraj sem bil na tekmi in sem imel možnost preizkusiti objektiv “Nikon AF-S 70-200mm f/2.8E FL ED VR NIKKOR”.
Probal sem, ali ima na mojem fotoaparatu (D7000) kaj “backfocus-a”. Fokusiral sem na košček zemlje, ki je ležal na travi. In se je videlo da ima “front-focus”
Fokus je bil spredaj.
Tako zgleda v kameri meni, kjer kalibriram lečo:
Potem sem korigiral malo preveč in je bil fokus odzadaj. Zmanjševal sem korekcijo:
Še je malo odzadaj:
Ta pa je za moje oko bilo perfektno:
En teden v Juliju sma preživela v Strunjanu.
[Best_Wordpress_Gallery id=”3″ gal_title=”Strunjan 2017″]
Obožujem Jack and Jill tekmovanja. Na njih sem plesal in tudi igral.
Ta vikend s The SwingTonesi igramo na dunajskem plesnem večeru, na katerem bo tudi Jack and Jill tekmovanje.
Z organizatorjem smo se zmenili, da bomo igrali na Jack and Jill finalu. Ni pa tako enostavno izbrati pesmi, ker pesem mora:
Plesalci malo drugače štejejo. Njihova enota je “osmica”, kar pomeni osem dob, oziroma dva takta.
“Take the A Train” ima 32 taktov, torej je to 16 osmic.
Vsak par ponavadi pleše en chorus (16 osmic).
Na Dunaju bo malo drugače – plesali bodo pol manj (8 osmic). Torej ko par zapleše osem osmic, se umakne iz plesišča in na vrsti je naslednji par. Plesalo bo 5 parov v dveh krogih.
To pomeni, da igramo 5 krogov (chorusov) – en krog tema in štirje krogi solotov . Sledi bobnarski solo (recimo 8 taktov) in potem “All Skate”.
Pri “All Skate” vsi pari naenkrat plešejo. To bo trajalo en chorus (32 taktov oz. 16 osmic). To bo zadnja “tema” (melodija) pesmi.
Torej mi igramo: Intro, prvi chorus tema, 4x chorus solo, 1x bobnarski solo (8 taktov), 1x zadnja tema.
Na zgornji sliki je razvidno, kako sem si pomagal raztolmačiti oz. prevesti štetje iz glasbeniškega v plesni jezik.
32 taktov je enako 16 osmic.
Primer enega J&J tekmovanja:
Igrajo pesem Honeysuckle Rose. Začnejo z Introm, ki je zadnji A del (8 taktov oz. 4 osmice).
Prvi par se v intru prismuka na parket in takoj na prvo dobo chorusa začne plesat in opleše en celi chorus (32 taktov oz. 16 osmic), po tem se odsmuka iz plesišča in ga že zamenja drugi par… in tako dokler vsi ne pridejo na vrsto. In potem še 1x znova isto. Potem sledi bobnarski solo (6:57), ki traje 8 taktov (4 osmice) in za tem “All Skate”. Band zaigra še en krog (chorus) oz. zadnjo temo.
fotografija iz thumbnaila: Sergej Semibratov (Arhiv Maribor Swing Festival)
Četrtek, 6. julij 2017
Marko Churnchetz “Ruthenia” Quartet
feat. Mike Moreno, Chris Jennings & Rudy Royston @ Dominikanski samostan Ptuj
Marka že dolgo nisem slišal igrat. Seveda je bilo vrhunsko.
Prečudovit ambient dominikanskega samostana je bil nabito poln, kot smo pri Markovih koncertih že navajeni. Enostavno so to koncerti, pri katerih že v naprej veš, da so tisti, ki jih ne smeš zamuditi. Seveda je koncert, kot vedno, poslušala cela štajerska expedicija glasbenikov. Tudi nekaj glasbenikov, ki Marka niso slišali v Ljubljani, se je pripeljalo na koncert iz Ljubljane.
Kompozicije ki sem jih že leta 2014 poslušal v Unionski so super napisane – malo drugačne, kot na prejšnjih platah. Sliši se vpliv ruske klasike pomešan z jazzom.
Ponavadi je Marko igral s kakšnim plehom, ampak tokrat kitara na vrh klavirskaga tria, ki je dala nek lirični prizvok. Sploh ker je bil na kitari Mike Moreno s tonom ki je barval zvočno sliko. S kupi efektov je menjaval zvok kitare. Zanimivo se mi je zdelo, kako drži trzalico- nekako čudno. Potem pa sem videl, da med igranjem redno zamenjuje igranje s prsti in “trzanje”. Zanimiv model – prvo kaj mi je padlo v oči je njegova zadržanost frizura – gobica.
Stari “znanec” Chris Jennings na kontrabasu. Kakšen ton, kakšna tehnika. Kaj takega lahko slišiš le pri mojstrih svetovnega kova.
Bobnar Rudy Royston je tudi spet eden od Markovih “ameriških” bobnarjev. Zelo muzikani soloti in lahkotnost ob kompleksnosti Markovih kompozicij.
Marko pa itak obvlada vse kar igra. Svoje komade pa verjetno še tolko bolj. Fajn bi blo, da bi mu v prihodnje priskrbeli klavir. To bi blo top. Ta srebrna Yamahin sint je res grd. Zakaj so se pri Yamahi odločili, da ga pobarvajo srebrno, mi ni jasno. Stojalo za dvojni sint, tudi je dal tudi malo češki izgled. Saj verjetno se povprečen poslušalec, ne sekira zaradi tega. Saj se tudi jaz nisem – koncert je enostavno bil predober za kaj takega. Bi pa bilo lažje kako dobro fotko več naredit.
Bi človek mislil, da je doba CD-jev mimo. A smo po koncu koncerta stali v vrsti, da dobimo vsak po svoj izvod.
[Best_Wordpress_Gallery id=”2″ gal_title=”Marko Churnchetz @ Dominikanski samostan Ptuj”]
Za več info:
Izdelava scrapbook albuma za različne priložnosti:
Sveti krst, poroka, abrahami…
