Malo drugačni napotki za novopečene mamice

Dobiti otroka(sploh prvič) je nekaj najlepšega, hkrati pa je to po moje ena največjih in najbolj nepredstavljivih sprememb, ki se nam v življenju lahko zgodi.

Mineva eno leto odkar sem prvič postala mama, v meni pa trenutno raste še eno bitjece. Oziroma če smo natančni lahko prištejem še 9 mesecev prve nosečnosti in trenutno 24 tednov druge nosečnosti. Zavedam se, da nimam toliko izkušenj, kot nekdo, ki ima 3,4,5 ali več otrok. Kljub temu pa bi rada delila svoja dosedanja spoznanja.

• Primerjanje z drugimi mamami, otroki, partnerskimi odnosi…je strup. Ljudje smo si zelo različni. Nismo » na recept«. Pri enem otroku, v eni družini lahko ena stvar super deluje, pri drugem pa ne (tudi v isti družini). In zaradi tega nisi slaba mama. Ok je biti drugačna in ok je sprejeti otrokovo edinstvenost. Seveda je super, lepo in prav, da se izobražujemo, preberemo kakšno knjigo o dojenju, porodu, takšnih in drugačnih vzgojnih pristopih, da delamo na sebi in poiščemo pomoč če in kadar je to potrebno. Bogu hvala za vse strokovnjake, ki jih imamo. In odlično je, da se trudimo biti vedno boljši. A na koncu poglej sebe, svojega otroka, svojo družino in naredi to, kar VAM najbolj ustreza.

• Ne pozabi na svojega moža oz. partnerja. Njegova podpora, sploh v tej situaciji je neizmerno pomembna, a tudi oni so samo ljudje. Tudi oni morajo od nekod črpati. Pojdite na zmenek čim več krat, kolikor je izvedljivo. Naj vam bo to prioriteta. Poskusite se pogovarjati še o čem drugem, razen o nosečnosti, porodu, otroku. Bolj ko se bo počutil pomemben in cenjen v tvojih očeh, večjo podporo boš dobila, ko boš to najbolj potrebovala. In tudi po porodu: Takoj, ko bo možno, pojdita nekam sama. Tudi če samo 5 minut. Tudi če samo en krog okoli hiše. Nama je pri tem bila zelo v pomoč spodbuda zakonske skupine, kjer imamo »domačo nalogo« hoditi na zmenke 1x mesečno, in velja samo če greva sama.Brez prijateljev, brez otrok. Zame osebno je to v tem trenutku neprecenljiva spodbuda. Sploh v začetku. Ker sem dojila in ker je v začetku moja deklica imela zelo pogosto željo po tem, sva vedno hodila samo tako daleč, da sva bila lahko v trenutku nazaj, če bi bila težava. In seveda : Dovoli mu biti oče. Vključuj ga v delo z otrokom.Zelo verjetno bo delal kakšno stvar na drugačen način, kot bi to naredile me. A s tem ni nič narobe. Je pa (vsaj pri meni) velika skušnjava, da bi ga vedno popravljala zaradi nekega občutka, da je moj način najboljši. A na koncu, bolj ko naše moške popravljamo (razen če gre za nekaj, kar je res življenjskega pomena), bolj se umikajo. Na koncu pa so še krivi, ker smo ženske za vse same.

• Ne pozabi nase, draga mamica. Mame navadno hočemo najboljše za svojega otroka. Ob tem pa pozabimo, da smo tudi me pomembne. Jaz sem npr. po vseh pridobljenih informacijah imela veliko željo, da bi dojila dlje časa, na hčerkino željo, da bi se sama ostavila in ja, absolutno podpiram dojenje, zdi se mi super za otroka. A jaz sem se odločila za prenehanje pri 10ih mescih. Ne zaradi hčerke, ampak predvsem zaradi sebe. Ker jaz nisem več zmogla in ker sem presodila, da je bolje za otroka, da ima mamo, ki je ok in npr.ne doji, kot pa da ima mamo, ki doji in je potem totalno napsihirana, živčna in slabe volje zaradi tega. Brez slabe vesti si vzami čas zase, ko ga potrebuješ. Čeprav se včasih to zdi nemogoče, ker je doma še toliko za postoriti in ker imamo občutek, da nas otroci tako zelo potrebujejo. A najboljša mama za otroka in za celo družino je mama, ki je dobro.

• Da bi bili točka 2 in 3 lažje izvedljivi, pa seveda potrebujemo VARSTVO, če nam le okoliščine to dopuščajo. A tudi tu je skušnjava. V mojem primeru npr. to da se mi nihče ni zdel dovolj dober za mojo punčko. Naravno in prav je, da smo mame zaščitniške do svojih otrok, da nam ni vseeno komu damo otroka v varstvo. A če smo preveč izbirčne, lahko na ta račun trpi odnos z možem, trpimo same in posledično cela družina. Meni se zdi, da je vsekakor bolje, če otroka za nekaj uric počuva nekdo, ki ne dela stvari popolnoma enako, kot bi jih jaz ( v kolikor namerno ne škoduje otroku in je v skladu z mojimi moralnimi načeli), in da se jaz potem vrnem spočita, ter se lahko bolj kvalitetno posvetim otroku, kot pa da sem z otrokom neprestano samo jaz, in sem izčrpana in posledično manj čuteča do otroka. Nikakor pa ne na silo. Dajte si čas, da se naučite zaupati otroka drugi osebi, čas otroku, da se navadi druge osebe in čas drugi osebi, da se navadi na vašega otroka. Poskusite najprej za krajši čas in tako, da ste v neposredni bližini v primeru težav in postopoma podaljšujte.

• OK je reči NE. Samo to. Brez kakršnihkoli pojasnil in brez slabe vesti. Kot mlade mamice smo velikokrat deležne raznih dobronamernih nasvetov. Pa naj bodo to bližnji, ali naključni mimoidoči. In v nas, mladih mamicah se hitro porodi dvom vase, ker vse delamo prvič. Velikokrat imamo občutek, da nimamo pojma, kaj delamo. Zraven pa smo morda še utrujene in izčrpane od same nosečnosti, poroda in v totalno novi, neznani situaciji. Zavedati se moramo, da nam ljudje najverjetneje hočejo samo dobro, kljub temu, da nam dajejo nasvete, za katere nismo prosili. A kljub vsemu smo me tiste, ki smo z otrokom 24 ur na dan vsak dan in skoraj zagotovo bolj vemo, kaj naš otrok rabi, kot nekdo, ki je ravno videl našega otroka za 5 minut. Vsaj v večini primerov. Zato smo popolnoma upravičene do tega, da na dobronamerni nasvet preprosto odgovorimo : Hvala za skrb in za nasvet, jaz pa mislim drugače. In naredimo po svoje. In to je čisto dovolj.

• Odloči se, komu boš verjela. Včasih otrok zboli, se pojavi takšna ali drugačna težava in potrebujemo pomoč. Prav je poiskati pomoč. Nas pa včasih lahko zmede, ker se zdi, da vsak pravi drugače. Zato se odloči ali boš verjela mami, babici, prijateljicam, znancem in neznancem v raznih facebook skupinah ali takšnim in drugačnim strokovnjakom.Včasih se boš verjetno zmotila. Tudi to je del materinstva. Sem pa prepričana, da svojemu otroku daješ po svojih močeh, znanjih in sposobnostih, največ kar veš, zmoreš in znaš.

• Manj je več. Kupuj čim manj. Raje rabljeno, kot novo. Če je možnost izposoje, jo izkoristi. Otrok resnično ni nujno strošek in ne rabi biti strošek.

OBLAČILA

Dojenčki oblačila zelo hitro prerastejo. Sploh novorojenčki. Tudi na rabljenih oblačilih večinokrat ni sledov uporabe, saj otrok preraste, še preden bi utegnil izrabiti.

PLENICE, KREMICE, NEGOVALNA OLJA IPD.

Ne kupuj prevelikih zalog v naprej. Morda boš ugotovila, da določene plenice, kremice, ipd. otroku povzročajo alergijo, tako ali drugače ne odgovarjajo. Raje kupi sproti in opazuj otroka.

VEČJI NAKUPI

Ne hiteti z nakupom vozička, nosilke, otroške posteljice in podobno. Če je možno, si najprej izposodite, da vidite ali otroku sploh odgovarja. Moja 11 mesečna deklica do nedavnega ni spala v svoji posteljici. Tudi v vozičku se zelo dolgo ni hotela voziti. Ker spadam med tiste ljudi, ki nimamo ravno viška denarja, mi ne bi bilo ravno vseeno, če bi dala več sto evrov za nekaj, kar potem ne bi niti enkrat uporabila.

DARILA

Če oz. ko vas ljudje vprašajo, kaj bi imeli za darilo, vas naj ne bo strah povedati, kaj potrebujete. Tako se boste v veliki meri izognili vsej nepotrebni krami.

Kaj pa ve mislite, drage mame? Bi še kaj dodale?