Vilia 2

Danes vam bom pokazal še moj drugi fotografski film ki sem ga naredil z starim beloruskim analognim fotoaparatom Vilia.

 

Ko sem prvič fotografiral z fotoaparatom Vilia, nisem vedel ali bom sploh kaj dobil iz tega filma. Nekatere fotografije so bile kr slabe, ampak nekaj pa jih je bilo prav posebnih. Predvsem mi je bila všeč neostrina na robovih, ki je dalo fotografiji pridih kot da bi bila fotografija narisana s čopičem.

Podoben izgled daje Petzvalovi objektivi. Poseben izgled in to je bilo dovolj, da me je podžgalo, da še probam (vsaj) en film.

Ker ga imam v bulk loaderju, sem se odločil, da bom kr uporabil Foma400 film.

Fotografiral sem med 14. in 17. aprilom, v času karantene v Košakih, ko smo z otroki hodili na sprehod v naši okolici. 

Tako da razen mojih otrok, ni drugih ljudi na fotografijah. Razen na eni, ko smo se z vozičkom peljali mimo zaljubljenega para, ki je na vrhu hriba piknikoval.

Film sem potem, kot vsaki drugi razvil v moji temnici. Uporabil sem standardni recept.

Film sem 11 minut namakal v sveži mešanici Rodinala razredčenega z vodo v razmerju 1:50. Nato sem ga pod tekočo vodo spiral 15 sekund in na koncu ga fiksiral še v fiksirju (Ilford Rapid Fixer razmerje z vodo 1:4). Potem pa sem ga še trikral umil v vodi. Z 10, 20 in 50 zasuki v roki.

Na koncu pa sem še dodal malo Adoflo mila, ki pomaga da kapljice pri sušenju lažje odtekajo.

Film se je nekaj časa sušil in potem sem ga poskeniral s skenerjem Epson V600 in programom SilverFast 8.

Pri drugem filmu mi je bilo že dosti lažje, ker sem imel že izkušnjo prvega filma. Vedel sem, da si moram pomagati z okvirjem ki je prikazan v iskalu. Fokusiranje mi je bilo tudi lažje, ker sem ugotovil kako določim globinsko ostrino z rumenimi številkami na objektivu. 

Izkušnja je bila lepša, ker sem malo bolj vedel kaj delam in kaj približno lahko dobim.

Je pa bil spet izziv fotografirati z otroci. V vozičku pogosto zaspijo, ampak če se voziček ne premika, pa znajo postati živčni. Tako da sem nekako jadral med fokusiranjem na fotografijo in umirjanjem razgrete krvi mojih otrok.

Analogni fotoaparat Vilia res ni popoln. Je iz same plastike in zgleda cenen. Ima smešen zvok zaklopa. Kot da bi napeto gumico spustil. Na zadnji tretini mi je trgalo perforacijo na filmu in ga ni vleklo lepo naprej, kar je povzročilo, da so se zadnje fotografije prekrivale. Tako da probam naslednjič dati notri film z 24 posnetki (Ilford Delta, ali pa kateri drugi film).

Hvala prijatelju Gregi, ki mi je posodil to kamero, ki je bila njihova odslužena družinska kamera.

Sem hvaležen in vesel za to izkušnjo. Sem pa v moji temnici razvil tudi dve fotografiji na papir s povečevalnikom MEOPTA AXOMAT 5.

Sem pa naredil tudi vlog, o tem drugem filmu kjer pokažem tudi nastavitve fotkanja in 12 fotografij, ki sem jih izbral.

Hvala za pozornost in “do svidanja”

Deli in všečkaj: