Kaj si želi novonastala/novopovečana družina, ko pridete prvič na obisk

Pred kratkim (26.oktobra) smo praznovali prvi rojstni dan prvorojenke Viktorije. Bliža pa se tudi 13.februar. Dan, ko naj bi na ta svet prikukal najin drugi čudež. Spet eno popolnoma novo obdobje v življenju. A morda ne čisto novo, saj sem pred enim letom že rodila in že imela doma novorojenčka. Prvič nisem imela izkušnje in nisem vedela ničesar. Nisem vedela, kako se bom po porodu počutila, kaj mi bo ugajalo in kaj ne, zato sem težko rekla v naprej. Zavedam se, da smo si ljudje različni, da so porodi zelo različni, da so otroci različni,da so okoliščine različne, a nekatere stvari bodo najbrž zelo podobne. Materinstvo je vsekakor eno izmed najbolj norih dogodivščin v mojem življenju do sedaj. V minulem letu sem se naučila ogromno o marsikom in marsičem. Predvsem pa o sebi. Na podlagi tega sem dobila navdih, da napišem navodila oz.prošje za vse, ki bi radi obiskali našo družinico, ko se bo le ta povečala. Rada bi pa poudarila, da to niso stvari, ki veljajo nasplošno za vsako mamo, ki je ravno rodila. Izhajam izključno iz sebe in svoje oz. naše družinske izkušnje:

Napovejte svoj obisk najhitreje kakšen dan ali dva prej. Za teden ali več v naprej bom težko vedela, kakšno bo stanje. Nič nimam proti tudi če pokličete: »Čez eno eno uro, pol ure bi prišli na obisk. Vam je ok?« In vam potem direkt povem »dobrodošli« ali »pridite raje drugič«. Prvič nisem vedela, ali mi bodo obiski pasali ali ne. Bila sem zelo vesela obiskovalcev, vendar se je potem velikokrat izkazalo, da bi to bila edina priložnost za spanje (ker je Viktorija ravno takrat najbolje spala). Zato bom vesela, če so vaši obiski krajši.
Pridite ČE in SAMO ČE ste popolnoma zdravi( kar pomeni, da ne smrkate, ne kašljate, nimate vročine, nimate herpesa in niste ravno včeraj preboleli gripe, pljučnice, črevesne viroze ipd). Novorojenčki so izjemno občutljivi. Za vas je lahko samo prehlad, pri novorojenčku je to lahko videti veliko huje.
Dobronamerne nasvete prosim prihranite zase, razen če vas zanje izrecno prosim (pa še takrat z veliko previdnostjo in s sočutjem). Vem, da imate morda veliko izkušenj, ki bi jih ravno sedaj radi podelili z menoj in mojim možem. Morda ste tudi sami starši. Morda imate majhne ali že odrasle otroke. Vseeno jih ne želim, ker:
Jaz, moj mož in moji otroci nismo enaki vam in vašim otrokom.
Po nosečnosti in porodu bom najverjetneje utrujena in zelo(pretirano) čustvena in občutljiva, kar bo povečalo verjetnost, da si bom vaše nasvete napačno razlagala in jih razumela, kot da mi hočete povedati, da sem slaba mama, ki ne znam poskrbeti za svoje otroke. Kljub temu, da hočete samo najboljše. Namesto tega bom veliko bolj vesela kakšne spodbudne besede. Če se vam zdi, da kaj delam vredu in prav, mi raje povejte to.
Zavedam se, da ste navdušeni nad našim novim družinskim članom. Verjemite mi, tudi jaz sem. A zdi se mi, da si po 9 mesecih nosečnosti in urah rojevanja tudi jaz zaslužim nekaj pozornosti. Zato: Vprašajte me, kako sem, kaj si želim in česar si ne želim in me s sočutjem in potrpežljivostjo poslušajte, tudi če sem pretirano čustvena in govorim kar nekaj. To je ena od stvari, ki jih v tako ranljivem in občutljivem obdobju najbolj potrebujem.
Ker imam že starejšo hčerko, vas prosim, da se na obisku najprej posvetite njej. Novorojenčkom je navadno najbolje in najlepše pri mamici oz. jim je dokaj vseeno, medtem ko je starejšemu otroku ob prihodu sorojenca pomembno, da se zaveda, da je nismo zdaj kar zamenjali in da je še zmeraj pomembna.
Preden naredite karkoli z mojim otrokom, vprašajte mene ali moža za dovoljenje in ne bodite užaljeni in spoštujte, če rečeva NE.
Najbolj smo veseli obiskov, ki so pripravljeni kaj narediti (skuhati kakšen obrok, pomiti posodo, tla, dat prat in sušit perilo, opraviti nakup, ponuditi varstvo…).

Kakšna pa je vaša izkušnja, drage mamice, dragi očetje, družinice? Kaj ste si želeli prve dni oz. tedne po porodu?